AxTel rešitev sestavljajo tako strojni kot programski gradniki. Osnovni strojni gradniki AxTel rešitve so:

• AxTel centrala
• ISDN vmesnik(i)
• GSM vmesnik(i)
• terminalne naprave

Samo vozlišče, ki ga uporabljamo pri AxTel rešitvi, je v bistvu računalniški strežnik. Pri tem lahko uporabimo katerokoli opremo enega od večjih svetovnih proizvajalcev (HP, IBM, Dell ipd.). Kako dober strežnik uporabimo, je odvisno predvsem od števila uporabnikov, za katere bo strežnik usmerjal telefonski promet. Približno lahko govorimo o treh skupinah strežnikov:

1. Osnovni strežnik - BASIC

Uporabi se pri rešitvah do 25 uporabnikov. Gre za prostostoječi strežnik priznanega proizvajalca (npr. HP ML150 G6), pri katerem razen programskega zrcaljenja diskov ni dodatnih zaščit. V primeru okvare je potrebna zaustavitev sistema in popravilo okvare.

2. Standardni strežnik - STANDARD

Uporabi se pri rešitvah do pribl. 50 uporabnikov. Tukaj je strežnik v vgradni izvedbi priznanega proizvajalca (npr. HP DL380 G6) z enim procesorjem, strojnim zrcaljenjem diskov in redundančnim napajalnikom. Tak strežnik je tudi enostavno nadgradljiv. V primeru okvare enega od diskov se zamenjava opravi brez zaustavitve sistema.

3. Napredni strežnik - ENTERPRISE

Uporabi se pri rešitvah za več kot 50 uporabnikov. Priporoča se, da se v primeru več kot 250 uporabnikov kaskadno doda še eno vozlišče. Tukaj je napredni strežnik enako v vgradni izvedbi priznanega proizvajalca (npr. HP DL380 G6), s tem, da ima dva procesorja, redundančni napajalnik in strojno zrcaljenje diskov z redundančnimi diski. Po potrebi se strežnik lahko nadgradi z dodatnim pomnilnikom in diski. V primeru okvare kakšnega od diskov rezervni (hot spare) prevzame vlogo okvarjenega.

Strežnik v vlogi vozlišča je lahko tudi virtualni računalnik na obstoječi ali novi strojni opremi. Pri tem glede zanesljivosti delovanja strojne opreme velja enako kot zgoraj napisano.

Programska rešitev AxTel

Programska rešitev za AxTel IP PBX centralo temelji na odprtokodnem linuxu, na katerem teče sistem Asterisk. Asterisk je srce sistema, saj omogoča usmerjanje klicev in nadalje vso napredno funkcionalnost. Pri tem se navezuje na podatkovno zbirko, kjer so shranjene informacije o napravah in uporabnikih, ter na poštno-sporočilni sistem, ki integrira funkcije govorne komunikacije s pisnim sporočanjem. Glavni programski gradniki so torej:

• operacijski sistem Linux
• Asterisk
• podatkovna zbirka (npr. MySQL)
• poštno-sporočilni sistem

Shema AxTel rešitve
 

• omogoča, da ohranimo staro linijo (ali več linij), na katero lahko priklopimo obstoječi ISDN telefosnki aparat;
• zagotavlja redundančno povezavo, preko katere lahko poteka govorni promet v primeru izpada internetne povezave.

Terminalne naprave so aparati, preko katerih poteka govorna IP komunikacija. Delimo jih lahko v štiri večje skupine:

1. Pravi IP telefonski aparati
    
2. DECT IP telefonski aparati
    
3. ATA in DATA vmesniki
    
4. Programski telefoni oz. softphoni

IP telefonski aparati izgledajo kot običajni telefonski aparati. S posebno programsko opremo se lahko priključijo v IP omrežje in nato izmenjujejo IP govorne paketke v skladu z navodili, ki jih dobijo od vozlišča. Zaradi take zasnove so sposobni izvajati napredne telefonske in komunikacijske funkcije. Večina novejših IP telefonov ima vgrajeno stikalo, ki omogoča, da do telefona in računalnika pripeljemo samo en omrežni kabel. Ravno tako je vedno bolj prisotna funkcija PoE (ang. Power Over Ethernet), ki omogoča, da se IP telefoni napajajo neposredno preko lokalnega ethernet omrežja – potrebna električna energija pride kar po istem omrežnem ethernet kablu, po katerem poteka tudi promet paketkov. IP telefoni se razlikujejo po funkcionalnosti in tudi načinu uporabe. Poznamo navadne avdio IP telefone in video telefone (ti poleg zvoka lahko prenašajo tudi video, v ta namen imajo vgrajeno tudi kamero in zaslon za spremljanje videa). Poznamo tudi brezžične telefone, ki delujejo preko WiFi omrežja. To so telefoni, ki imajo vgrajen VoIP vmesnik in se znajo priključiti na WiFi omrežje preko neke dostopne točke. Poleg namenskih WiFi IP telefonov danes že mnogo mobilnih GSM aparatov znanih proizvajalcev (Nokia, HTC ipd.) vsebuje protokole, ki omogočajo delovanje teh naprav kot brezžični IP telefon.

DECT IP telefonski aparati so telefoni, ki ponujajo enake funkcionalnosti kot navadni DECT sistemi. Razlika je v tem, da bazne postaje DECT IP aparatov znajo podpirati VoIP protokole in to tem aparatom omogoča komunikacijo preko IP omrežij. Najbolj znani so DECT IP telefoni podjetij Panasonic in Siemens.

ATA (ang. Analog Terminal Adapter) je naprava, ki omogoča povezavo starih analognih naprav (klasični analogni telefoni, faks, navadni DECT telefon) v IP omrežje. Je vmesnik, ki pretvarja analogne signale v ustrezne VoIP protokole in obratno. Podobno je DTA (ang. Digital Terminal Adapter) naprava, ki omogoča povezavo digitalnih ISDN naprav v IP omrežje.

Programski telefon (softphone) je program, ki omogoča IP telefoniranje preko osebnega računalnika. Poleg programa za telefoniranje potrebujemo ustrezen računalnik, kjer je program nameščen. Računalnik mora imeti zvočno kartico, za komunikacijo pa potrebujemo tudi mikrofon in slušalke/zvočnike. Obstaja veliko različnih programov, tudi brezplačnih: med najbolj znanimi sta X-Lite in Zoiper.

USB IP telefon je posebna zvrst telefona, saj ne gre ne za samostojni IP telefon ne za programski telefon, temveč nekaj vmes. Telefon se preko USB povezave priključi na osebni računalnik oz. prenosnik, samostojno ne deluje. Sam aparat deluje kot priroročen mikrofon s slušalko, oblikovan je kot klasičen telefon in tako uporabniku ponuja občutek klasične telefonske izkušnje. Ker aparat ni samostojen, uporablja programsko opremo, ki je nameščena na računalniku. Običajno se taki telefoni uporabljajo za pogovore v komunikacijskih programih, kot je npr. Skype. 

Za vse tiste, ki od IP telefonije pričakujejo tudi napredne funkcionalnosti, ki jim do zdaj niso bile na voljo, smo razvili še dodatno programsko rešitev. Za lažjo komunikacijo med uporabniki in IP telefonsko centralo smo razvili enostaven in zelo pregleden spletni vmesnik, ki poleg drugega omogoča tudi:

• podrobne nastavitve
• napredno delo z imeniki
• pregled zgodovine klicev

Delo s spletnim vmesnikom je prilagojeno tako, da imajo navadni uporabniki na voljo osnovne nastavitve, naprednejši administratorji pa lahko nastavljajo še mnogo več.